Kljub svojemu imenu turška kava v Turčiji med toplimi napitki ni več številka ena, menda ker po propadu Otomanskega cesarstva Turki niso imeli več lahkega dostopa do dobre kave.
Najbolj razširjen je čaj (çay), kar pomeni, da ti postrežejo s pravim čajem (siyah çay), le zelo izjemoma bodo ponudili še kakšno drugo vrsto, če jo sploh imajo – v majhnih vaških gostilnah seveda nikoli. Tak čaj ni preveč dober za jutranje zbujanje, saj je pripravljen v aparatu s predelom za vročo vodo in drugim za liste, prelite s kropom, iz katerih se je do takrat, ko dobiš čaj, že zdavnaj izločil tanin, ki izniči učinke kofeina, za povrh pa je čaj še malo bolj grenak. Ampak Turkov to v glavnem ne moti, saj navadno dodajo zelo malo ali nič sladkorja.
Tudi domač čaj ni za ta namen dosti boljši, saj je pripravljen po istem principu kot v kavarni (oz. čajnici – çay evi): v spodnjem čajniku je samo voda, v zgornjem pa 10-12 minut pustimo liste čaja v vreli vodi.
Če naročiš kavo (kahve), pa dobiš instant kavo (neskahve – čeprav gre ponavadi za kakšno cenejšo turško znamko). Za pravo turško kavo je treba tudi v Turčiji naročiti türk kahvesi, ki je pripravljena v bistvu enako kot pri nas. Razlika je le, da so skodelice precej miniaturne in da poznajo 4 stopnje sladkanosti: sade (nič), az (malo), orta (srednje), çok şekerli (zelo).
Aja, seveda v čaju ni nič mleka ali limone, v neskafeju pa včasih že.
O pridelavi čaja v Turčiji pa kdaj drugič.
